Kritike


Radio Slovenija

25. 5. 2008

Danes do trinajstih


Tisti, ki ste kdaj sledili Brelovi karieri in pojavi, morate priznati, da ga je avtor Branko Završan upodobil neverjetno identično, na odru pa so Završanu družbo delali tudi imenitni glasbeniki, kitarist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob in bobnar Krunoslav Levačić. V dobri uri trajajočem koncertu smo bili tako deležni nostalgije, sanj in negodovanj, ki jih skozi svoja besedila izžareva Jacques Brel. Pa v bistvu niti ni šlo samo za koncert. Dobili smo prerez osebnostnega značaja velikega pevca, in to v spoštljivi in všečni maniri. Še enkrat se moram dotakniti prevodov. Bili so odlični, skoraj do perfekcije preneseni v naše okolje, med naše nostalgijo, sanje in negodovanja.

Tomaž Simon



Delo

30. 5. 2008
Glasbeno-gledališki večer

Res je, kot zapiše avtor glasbeno-gledališkega večera z naslovom Senca tvojga psa Brane Završan v kratkem hommageu v gledališkem listu: pred nami sta »oba«, Završan, igralec, prevajalec pesmi in njihov interpret, ter Jacques Brel, legendarni francoski šansonjer in pesnik. V tem »oba«, torej v prekrivanju ali poistovetenju in hkrati v razdalji oz. interpretaciji, se torej odvije dramaturški in teatralni lok tega nastopa, ki, povejmo na kratko in brez sence dvoma, navduši. […] Paradoks je, da se skozi Brela pokaže Završan, ki pa, seveda, ves svoj nastop disciplinirano namenja samo in zgolj Brelu, pesniku drobnih vtisov, zamaknjene ljubezni, neopaznih usod in avtentične zavzetosti ter njihovih duhovitih povezav, sprehajajoč se med mestom in deželo, domom in tujino, zdajšnjostjo in zgodovino. A Brel v izvedbi Branka Završana, ki poeta ne samo, da ga podoživlja, prestavlja in predstavlja, temveč tudi igra, torej se nekako identificira z njegovim »bistvom«. Pri tem je Završan najmočnejši. Ne toliko v zunanjih manifestacijah, ki so na trenutke (pre)poudarjene, temveč v Brelovem duhu, ki ga oživlja in obnavlja, da je pred gledalci povsem živ, čeprav zdaj ujet v Završanovem telesu. Duha ne razumemo kot formo, temveč kot eno samo vsebino, in resnično gre Završanu za tekst in podtekst Brelovih pesmi hkrati, in oboje podaja s celim telesom, z energično navzočnostjo v prostoru med glasbenim ozadjem in občinstvom v ospredju, kot peto poezijo in poetično muziko, vedno z rahlo (humorno) distanco, ki je na odru zato, da nam Brela, kot je »bil«, njegovega duha, še bolj ali celo v resnici približa. […] Večer, ki si zasluži še veliko ponovitev.

Blaž Lukan

There are no shows yet.