Kritike


Radio Slovenija

3. 4. 2003

Po Camusu je svet (…) absurden, nesmiseln, v njem je vse mogoče in vse dovoljeno, vse postavljeno pod vprašaj. Kaligula, okrutni rimski cesar, hoče doseči in uresničiti nemogoče, dobiti luno z neba ter odkriti ljudem absurdno resnico sveta in jih tako osvoboditi, saj »ljudje umirajo in niso srečni«. (…) Svet neodgovorjenih vprašanj, svet absurdnosti, ki ga podčrtava ta ali oni nori oblastnik v vsakem trenutku človeške zgodovine, je tudi svet, ki ga prikazuje sinočnja predstava. Odprto prizorišče zamejujejo kovinsko ogrodje in menjajoči se zastori ali paravani v različnih funkcijah. (…) ogrodje omogoča, da se prizorišče širi tudi v višino, kamor izginja in od koder se znova rojeva Kaligula. Temu scenografskemu določilu dodajata scenograf Sandi Mikluž in režiser Matjaž Pograjc še vrsto nekakšnih strojev na kolesih, novodobnih pošasti, ki imajo posredno ali neposredno moč nad človekom. (…) Grozljivi, temačni prostor drame polnijo izjemni interpreti dramskih oseb. Matej Recer kot perfidni, kruti, a na trenutke tudi pomilovanja vredni Kaligula. Neda R. Bric kot do gnusa predana Kesonija. Nataša Matjašec kot ves čas tragični in sovražni Scipion. Pa Marko Mlačnik kot indiferentni Helikon. In Željko Hrs kot ves čas trepetajoči Mucij.

Tadeja Krečič



TV Slovenija

3. 4. 2003

V SMG je na ogled uprizoritev Play It Again, Caligula, nastala po Camusovi literarni predlogi in v izrazito avtorski interpretaciji režiserja Matjaža Pograjca, ki se tokrat s pomočjo eklekticizma žanrov in videospotovske dramaturgije bolj kot (…) klasiki približuje sodobnemu generacijskemu MTV-jevskemu igranju, uprizorjenemu v znanstvenofantastičnem slogu z veliko domišljije. Predstava se globalno ukvarja s človekovima največjima sovražnikoma, strahom in norostjo. Tiranski in poblazneli rimski cesar Kaligula, gibalno spretni Matej Recer, je postavljen v čas kiber kulture in nadmašinerije in nadrealnosti. Pograjčev Kaligula je spoj dramskega in gibalnega, ravno slednje pa je bilo vedno njegovo najmočnejše orožje (…).

Marjana Ravnjak



Radio Kranj

5. 4. 3003

Tako kot običajno pri režiserju Matjažu Pograjcu so v ospredju odrske manifestacije, ki so se jim tokrat pridružili elementi tako imenovanega kiber panka, tako da so poleg igralcev na sceni Sandija Mikluža tudi futuristični samohodni stroji, sicer pa cela predstava teče kot dobro naoljen stroj, ki ga ves čas podpira moderna glasba skupine Niowt in izredna osvetlitev. Igralci so ekspresivno odigrali svoje vloge, Matej Recer v naslovni vlogi, nasladen in hkrati zgrožen nad svojim početjem, vsi ostali pa mu služijo pri zadovoljevanju njegovih potreb. (…) Predstava, ki očitno pričakuje mlajšo publiko, ki si želi klasično dramsko besedilo videti uprizorjeno v podobi fascinantne videospotovske estetike.

Jože Jerič



Radio Študent

8. 4. 2003

Predstava v stopnjujočem se ritmu prikazuje Kaligulovo iskanje nemogočega ter premosorazmeno izginjanje vsega razumnega in normalnega. Pograjc se ob tem posluži raznovrstnih strategij. Eksperimentira z videom, gledališko igro kombinira s plesnimi elementi, igra se s fotografskim kadriranjem, ki ga doseže z izmenjevanjem zatemnitev in osvetlitev. Poleg tega s spretno izrabo svetlobe in kompleksno scenografijo ustvarja dramatično, močno kontrastno ozračje, ki je večkrat tako napeto, da bi ga lahko rezal. Celotna zadeva se razvije v nekakšen ekstatični trans, ki ob koncu trešči nazaj v realnost. Zgodba o Kaliguli se hipno razplete, tragično seveda. (…) Celotna predstava je posuta z različnimi aluzijami na moderni čas, travmami in prazninami, s katerimi se srečuje sodobni človek. (…) Glasba Niowtov je brez dvoma eden izmed adutov predstave. Njihova priredba komada It's a Wonderful World je občudovanja vredna.

Pavel Koltaj

There are no shows yet.