| Premières 2012/13 |
| Reprises 2012/2013 |
| Overflight Festival |
| Archive |
| King Lear |
| Crave |
| Vihar |
| The Ward of Our Lady of Mercy |
| The Damned |
| Fragile! |
| Senca tvojga psa |
| Dance or Die |
| Don Juan. Kdo?/Don Juan. Who? |
| Rekviem za metamorfozo |
| Visoka pesem |
| Kleist |
| Jašek |
| Carja Trojana kozja ušesa |
| Dolgi, široki in bistrooki |
| Ptič Ognjič in lisica Rjavica |
| Pavlihčeva skrivnost |
| Ukradeni čebulici |
| Nor na Vincenta / Fou de Vincent |
| Starši naprodaj |
| Snežna kraljica |
| Dva lopova (bivša) |
| Silni bič |
| Čarovnik iz Oza |
| Cesarična in pastir |
| Otok zakladov |
| Lepa čevljarka |
| Plešoči osliček |
| Modra vrtnica za princesko |
| Romeo, Julija in tema |
| Pomladno srečanje |
| Till Eulenspiegel |
| Pesem |
| Zrelostni izpit |
| Hura soncu in dežju |
| Lepota in zver |
| Peter in volk |
| Oliver Twist |
| Vodnjak želja |
| Pikica in Tonček |
| Bilo je nekoč |
| Sneguljčica |
| Rdeča kapica |
| Lev in miš |
| Semenke |
| Kitov trebuh |
| Ena in druga |
| Ep o Gilgamešu |
| Che Guevara |
| Othella |
| Kraljica Margot |
| Lulubaj |
| Kaspar |
| Poroka |
| Učna ura |
| Fiziki |
| »Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«) |
| Obličja iz peska |
| No. 203 – Duh resnice |
| Play It Again, Caligula |
| Zrno soli |
| Supremat |
| Preganjanje in umor Jean-Paula Marata |
| Ime rože |
| Soba srečanj |
| Ubu |
| Fedrina ljubezen, 4.48 psihoza |
| Tri sestre |
| Peter Pan ali deček, ki ni hotel odrasti |
| Hamlet |
| Mary Poppins |
| Drrream |
| Die Traumdeutung |
| Hiša Bernarde Alba |
| Juliette Justine |
| Hinkemann |
| Utva |
| Sen kresne noči |
| I tempi passati |
| Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.) |
| Svinčnik piše s srcem |
| Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? |
| V samoti bombažnih polj |
| Naloga |
| Deklica in kontrabas |
| Kralj Ojdipus |
| Zvonar |
| Tirza |
| Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim |
| Walter Parsifal |
| Moške fantazije |
| Galileo Galilei |
| Veselja dom |
| Mesto, kjer nisem bil |
| Slepe miši |
| Silence Silence Silence |
| Intervju s paradoksom |
| Leonce in Lena |
| Celica |
| Butterendfly |
| Klovni |
| Lepa Vida |
| 1 : 10.000.000 |
| Arterija |
| Družinski album |
| Roberto Zucco |
| Gospodična Julija |
| Psiha |
| Živalski kabaret |
| Tartif |
| Susn |
| Prihajajo |
| Tri sestre |
| Noč gostov |
| Pohujšanje po Cankarju |
| Veter, pesek, zvezde |
| Krokar |
| Butalci |
| Skrivnosti |
| Odisej in sin ali Svet in dom |
| Bakhantke |
| Šeherezada |
| Dramski observatorij Zenit |
| Atlantida |
| Balkon |
| Medved Pu |
| Slovenska savna |
| Zločin na Kozjem otoku |
| Alica v čudežni deželi |
| Blodnje |
| Besi |
| Ostržek |
| Resničnost |
| Levitan |
| Lepotica in zver |
| Bolna nevesta |
| Ana |
| Strah in pogum |
| Ne bojte se pesmi |
| Jaz nisem jaz II |
| Nočni čuvaj v živalskem vrtu |
| Jaz nisem jaz I |
| Romeo in Julija - Komentarji |
| Razredni sovražnik |
| Hladna vojna babice Mraz |
| Ujetniki svobode |
| Kokori |
| Smrad opera |
| Medejina otroka |
| Šola za klovne |
| Robinzon in človek Petek |
| Missa in a minor |
| Peržani |
| Šuhu in leteča princesa |
| Nebotičniki, sedite! |
| Zlata ladja |
| Čenčarija |
| Martin Krpan |
| Guliver, velik in majhen |
| Cica v metroju |
| Sen zelenjavne noči |
| Lahkih nog naokrog |
| Pastirci pri kresu in plesu |
| Najdihojca |
| Abecedarija |
| Obtoženi volk |
| Župan Kozelj in njegovi |
| Tika taka srabaraka |
| Pavliha in Mica |
| Zmaj |
| Žrtve mode bum-bum |
| Ptički brez gnezda |
| Cyrano de Bergerac |
| Zugo in njegova senca |
| Srečni dnevi |
| Poslednji trak |
| Hočete igrati z mano? |
| Pika Nogavička |
| Plešasta pevka |
| Burka o jezičnem dohtarju |
| Androkles in lev |
| Igračke z napako |
| Pridi, dedek Mraz |
| Vilinček z lune |
| Lepota in zver |
| Trnuljčica preveč in trije palčki |
| Domača naloga na potepu |
| Indijanci v Mali vasi |
| Roža in prstan |
| V osemdesetih dneh okoli sveta |
| Vesela zgodba o žalostni princeski |
| Oliver Twist |
| Sluga dveh gospodov |
| Hura za veselje |
| Rdeča kapica |
| Cipek in Capek |
| Trije debeluhi |
| V pesmih slava se bo brala od naroda do naroda |
| Narobe stvari v mestu Petpedi |
| Hodl de bodl |
| Velika pustolovščina Toma Sawyerja |
| Trije mušketirji |
| Recital poezije Franceta Prešerna |
| Razbojniki iz Kardemomme |
| Pepelka |
| Čarodejni mangovi listi |
| Kapitan John Piplfox |
| Ples tatov |
| Ambrosio ubija čas |
| Birokrat |
| Mati |
| Cesarjev slavček |
| Primosh Petelin, pretkan ku obedin |
| Čudežni pisalni strojček |
| Strip strup denarja kup |
| Goli kralj |
| Dvojčka |
| Klovn in njegov cirkus |
| Nil, Evfrat, Tigris |
| Starec in živalca |
| Kobilica in konj |
| Veseli kužki |
| Dve nedelji |
| Meni je sedemnajst let |
| Pippi |
| A Clockwork Orange |
| Šumi |
| The Vampire |
| Ime rože je triler, filozofski spis, roman, v nekem posebnem smislu »ljubezenska zgodba«, psihoanalitični diskurz o srednjem veku, drama želje, zgodba o visoki ceni presežnega uživanja in kot »krog vseh krogov« – ideologija učinka drugega – odsotnega (nepripoznanega) – dela Aristotelove Poetike, ki govori o komediji. Sekanta je tvorjena iz samostana (kot posebne oblike človekove izbire med vednostjo in verovanjem) in biblioteke (kot zaklada in labirinta zgodb, ki vedno govorijo hkrati tudi vse druge zgodbe) … Biblioteka, ta borgesovska agalma, zaklad in hkrati »das Unheimliche«, je Arhimedova točka, ki odloča o biti in niču, o koncu in začetku, o podgani v labirintu, o človeku v labirintu … Labirintu česa? Labirintu interpretacije: umorov, Aristotelove druge knjige Poetike, Svetega pisma in filozofov, ki so hodili nevarna pota onkraj strogo začrtanih shem … Eco je semiotik, veliki raziskovalec razlikovalnih in strukturalnih polj »jezika« in »diskurzov«; semiotik, ki ve, da označevalec sam proizvaja označenec, da je označevalec, znak, beseda več kot stvar sama … Koncept gledališke predstave Ime rože skuša integralno obravnavati »neskončno drsenje označevalne verige« (izraz je Lacanov), kakor ga je znotraj svoje semiotične prakse pustil v romanu Eco sam … Koncept gledališke predstave Ime rože nadaljuje raziskave počel »antropološkega teatra« – kaj je za to bolj primerno kot meniška Celica, umori, Aristotel – in nekaj svežega duha semiotičnega epistemološkega reza, ki je spremenil svet žanrov v 20. stoletju … Matjaž Berger |
|