| Premières 2012/13 |
| Reprises 2012/2013 |
| Overflight Festival |
| Archive |
| King Lear |
| Crave |
| Vihar |
| The Ward of Our Lady of Mercy |
| The Damned |
| Fragile! |
| Senca tvojga psa |
| Dance or Die |
| Don Juan. Kdo?/Don Juan. Who? |
| Rekviem za metamorfozo |
| Visoka pesem |
| Kleist |
| Jašek |
| Carja Trojana kozja ušesa |
| Dolgi, široki in bistrooki |
| Ptič Ognjič in lisica Rjavica |
| Pavlihčeva skrivnost |
| Ukradeni čebulici |
| Nor na Vincenta / Fou de Vincent |
| Starši naprodaj |
| Snežna kraljica |
| Dva lopova (bivša) |
| Silni bič |
| Čarovnik iz Oza |
| Cesarična in pastir |
| Otok zakladov |
| Lepa čevljarka |
| Plešoči osliček |
| Modra vrtnica za princesko |
| Romeo, Julija in tema |
| Pomladno srečanje |
| Till Eulenspiegel |
| Pesem |
| Zrelostni izpit |
| Hura soncu in dežju |
| Lepota in zver |
| Peter in volk |
| Oliver Twist |
| Vodnjak želja |
| Pikica in Tonček |
| Bilo je nekoč |
| Sneguljčica |
| Rdeča kapica |
| Lev in miš |
| Semenke |
| Kitov trebuh |
| Ena in druga |
| Ep o Gilgamešu |
| Che Guevara |
| Othella |
| Kraljica Margot |
| Lulubaj |
| Kaspar |
| Poroka |
| Učna ura |
| Fiziki |
| »Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«) |
| Obličja iz peska |
| No. 203 – Duh resnice |
| Play It Again, Caligula |
| Zrno soli |
| Supremat |
| Preganjanje in umor Jean-Paula Marata |
| Ime rože |
| Soba srečanj |
| Ubu |
| Fedrina ljubezen, 4.48 psihoza |
| Tri sestre |
| Peter Pan ali deček, ki ni hotel odrasti |
| Hamlet |
| Mary Poppins |
| Drrream |
| Die Traumdeutung |
| Hiša Bernarde Alba |
| Juliette Justine |
| Hinkemann |
| Utva |
| Sen kresne noči |
| I tempi passati |
| Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.) |
| Svinčnik piše s srcem |
| Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? |
| V samoti bombažnih polj |
| Naloga |
| Deklica in kontrabas |
| Kralj Ojdipus |
| Zvonar |
| Tirza |
| Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim |
| Walter Parsifal |
| Moške fantazije |
| Galileo Galilei |
| Veselja dom |
| Mesto, kjer nisem bil |
| Slepe miši |
| Silence Silence Silence |
| Intervju s paradoksom |
| Leonce in Lena |
| Celica |
| Butterendfly |
| Klovni |
| Lepa Vida |
| 1 : 10.000.000 |
| Arterija |
| Družinski album |
| Roberto Zucco |
| Gospodična Julija |
| Psiha |
| Živalski kabaret |
| Tartif |
| Susn |
| Prihajajo |
| Tri sestre |
| Noč gostov |
| Pohujšanje po Cankarju |
| Veter, pesek, zvezde |
| Krokar |
| Butalci |
| Skrivnosti |
| Odisej in sin ali Svet in dom |
| Bakhantke |
| Šeherezada |
| Dramski observatorij Zenit |
| Atlantida |
| Balkon |
| Medved Pu |
| Slovenska savna |
| Zločin na Kozjem otoku |
| Alica v čudežni deželi |
| Blodnje |
| Besi |
| Ostržek |
| Resničnost |
| Levitan |
| Lepotica in zver |
| Bolna nevesta |
| Ana |
| Strah in pogum |
| Ne bojte se pesmi |
| Jaz nisem jaz II |
| Nočni čuvaj v živalskem vrtu |
| Jaz nisem jaz I |
| Romeo in Julija - Komentarji |
| Razredni sovražnik |
| Hladna vojna babice Mraz |
| Ujetniki svobode |
| Kokori |
| Smrad opera |
| Medejina otroka |
| Šola za klovne |
| Robinzon in človek Petek |
| Missa in a minor |
| Peržani |
| Šuhu in leteča princesa |
| Nebotičniki, sedite! |
| Zlata ladja |
| Čenčarija |
| Martin Krpan |
| Guliver, velik in majhen |
| Cica v metroju |
| Sen zelenjavne noči |
| Lahkih nog naokrog |
| Pastirci pri kresu in plesu |
| Najdihojca |
| Abecedarija |
| Obtoženi volk |
| Župan Kozelj in njegovi |
| Tika taka srabaraka |
| Pavliha in Mica |
| Zmaj |
| Žrtve mode bum-bum |
| Ptički brez gnezda |
| Cyrano de Bergerac |
| Zugo in njegova senca |
| Srečni dnevi |
| Poslednji trak |
| Hočete igrati z mano? |
| Pika Nogavička |
| Plešasta pevka |
| Burka o jezičnem dohtarju |
| Androkles in lev |
| Igračke z napako |
| Pridi, dedek Mraz |
| Vilinček z lune |
| Lepota in zver |
| Trnuljčica preveč in trije palčki |
| Domača naloga na potepu |
| Indijanci v Mali vasi |
| Roža in prstan |
| V osemdesetih dneh okoli sveta |
| Vesela zgodba o žalostni princeski |
| Oliver Twist |
| Sluga dveh gospodov |
| Hura za veselje |
| Rdeča kapica |
| Cipek in Capek |
| Trije debeluhi |
| V pesmih slava se bo brala od naroda do naroda |
| Narobe stvari v mestu Petpedi |
| Hodl de bodl |
| Velika pustolovščina Toma Sawyerja |
| Trije mušketirji |
| Recital poezije Franceta Prešerna |
| Razbojniki iz Kardemomme |
| Pepelka |
| Čarodejni mangovi listi |
| Kapitan John Piplfox |
| Ples tatov |
| Ambrosio ubija čas |
| Birokrat |
| Mati |
| Cesarjev slavček |
| Primosh Petelin, pretkan ku obedin |
| Čudežni pisalni strojček |
| Strip strup denarja kup |
| Goli kralj |
| Dvojčka |
| Klovn in njegov cirkus |
| Nil, Evfrat, Tigris |
| Starec in živalca |
| Kobilica in konj |
| Veseli kužki |
| Dve nedelji |
| Meni je sedemnajst let |
| Pippi |
| A Clockwork Orange |
| Šumi |
| The Vampire |
| Jeza. Bes. Nasilje. Razočaranost. Depresija. Želja po smrti. Samomor. Smrt. Z vezalkami svojih čevljev, ki so bile kot zanka zavezane okoli njenega vratu, je obešena na kljuko za brisače na vratih ženskega stranišča nekega sanatorija za duševne bolnike Sarah Kane pri osemindvajsetih letih odšla s tega sveta. Jeza, Bes in Nasilje – so manifestacija skrajnega odpora kot prve faze njenega duševnega stanja. Njen medicinski primer bi postal navaden arhivski dosje, če ne bi dobil svoje dramske oblike v njenih besedilih. Njeno življenje in njena besedila so nerazdružljivi. Njen medicinski primer je dramaturško zanimiv, saj je bistvo njenega odpora globoko in kompleksno. Njen odpor je globalen, usmerjen proti vsem krivicam sveta: vojnam, bedi, brezposelnosti, posilstvom, mučenju, umorom … Slike nasilja v njeni dramatiki so refleksija slike realnosti, kot jo je Sarah Kane izostreno dojemala. In teža sveta jo je zaradi njene hipersenzibilnosti zdrobila. »To, kar me je prestrašilo, je bila intenzivnost njenega studa in tesnobe. Vsi se različno močno zavedamo krutosti človeštva, toda uspe se nam sprijazniti s tem dejstvom, ga odložiti na polico in dobršen del dne ne misliti nanj. Mislim pa, da ona tega ni zmogla. Mislim, da je imela vizijo sveta, ki je bila zelo natančna in zato tudi grozna. Kajti svet je zafukano grozen kraj. Zelo lep je, ampak ta vrsta, človeštvo, je popolna posrana katastrofa. Elementi sadizma so osupljivi. Ona ni preprosto opazovala človeštva, bila je njegov del. Zdi se mi, da je govorila o nasilju v sebi, o sovraštvu v sebi in o globinah bede, ki jo je trpela tudi sama.« (Harold Pinter) Razočaranje, Depresija in Želja po smrti – so manifestacija druge faze Sarahinega duševnega stanja. Iz skrajnega odpora je zapadla v resignacijo. Njeni zadnji besedili, Crave in 4.48 psihoza (4.48 Psychosis), sta dokument njene duševne agonije. Prvo besedilo lahko začutimo tudi kot prošnjo, natančneje kot iskanje dovoljenja za samomor. Drugo je poslovilni rokopis. »To ni svet, v katerem si želim živet … Ja. Strah je tisti, ki me drži stran od železniških tračnic. Pri milem Bogu upam, da je smrt zafukan konec. Počutim se kot osemdesetletnica. Sita sem življenja in moj duh hoče umret.« (Sarah Kane, 4.48 psihoza) Šokantno, hkrati pa tudi fascinantno je, kako lahko neko čisto mlado dekle tako občutljivo spusti prek sebe vse trpljenje tega sveta, nedvomno je izredno boleče v duši preživljati pekel svetovne človeške nesreče. Njena dramatika ima vonj po smrti. To je upor proti globalnemu in vsesplošnemu stanju. Njena besedila opozarjajo na izpraznjenost, nesmiselnost in slepo ulico človeštva. Sarah Kane je iz te slepe ulice našla izhod v brezizhodnosti, v smrti. Verjetno vsak med nami nekako najde svojo rešitev iz agonije. Način niti ni tako bistven. Bistvena je zavest o agoniji. Najbolj bistvena pa je reakcija na to agonijo … Kombinacija dveh besedil Sarah Kane, Fedrina ljubezen in 4.48 psihoza, izraža njeno črno vizijo sveta in njeno radikalno reakcijo nanj. Prvo besedilo je ostra in brezkompromisna slika tega sveta, drugo pa epilog, pravzaprav Sarahina reakcija – samomor. Fedrina ljubezen je napisana skozi vizuro Hipolita, ki je resigniran, brez življenjske energije, apatičen, povsem prepuščen entropiji, ker ne najde pozitivnega smisla za bivanje v tem svetu hipokrizije, nasilja, zla … Njegovo potreba po odgovornosti, kot gestus v takem svetu, ga odpelje naravnost v smrt. 4.48 psihoza pa je napisana skozi vizuro samomorilke. Paralela med Hipolitom in Samomorilko, katerih sublimat je pravzaprav sama avtorica Sarah Kane, je očitna. Žanina Mirčevska |
|